Zemljevid - Ruše (Občina Ruše)

Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.

Mestno naselje se nahaja pod severnimi obronki Pohorja, v zahodnem delu Ruškega polja, približno 15 km zahodno od Maribora.

Naselje je razpršeno, z več jedri, glavno središče pa je trikotni trg pred župnijsko cerkvijo Marijinega imena

O poselitvi v keltski in ilirski dobi, okoli 400 let p.n.š. pričajo bogate izkopanine na lokaciji pod gasilskim domom v Rušah. Na keltskem grobišču je bilo najdeno kar okoli 600 večjih in manjših glinastih žar s pepelom pokojnikov. Iz rimske dobe so bili v gozdu pred železniško postajo izkopani ostanki stare rimske trdnjave in mitreja. Večina teh najdb je danes v Gradcu, v Joanneumu, le manjši del hrani Pokrajinski muzej v Mariboru. Okoli l. 905 je bila v središču majhnega naselja pozidana kapela, ki je po mnogih pozidavah postala cerkev. Sedanja gotska župnijska cerkev Imena Marijinega je bila zgrajena v 14. stoletju, koncem 17. in v začetku 18. stoletja pa delno prezidana v baročnem slogu.

Prvič se Ruše z imenom Rouste omenjajo v darilni listini grofov Spanheimov s katero so le-ti cerkev in velika zemljišča v Rušah in na Smolniku leta 1091 darovali samostanu iz Šentpavla v Labotski dolini. Tamkajšnji menihi so v Rušah imeli tudi sodišče. Najstarejši del naselja je nastal ob vršaju, kjer Ruški potok s pobočij Pohorja priteče na Ruško polje, ob cesti Maribor-Fala-Lovrenc na Pohorju.

V drugi polovici 14. stol. so Ruše prišle pod oblast Habsburžanov. V župnijski kroniki je zapisano, da je cesar Ferdinand III. obiskal Ruše, kjer so ga Rušani sprejeli s petjem in glasbo v kulturnem domu Odeum (v stavbi nekdanje galerije Rulik). Leta 1453 so Ruše dobile letni sejem, na začetku 18. stoletja pa so se zaradi davkov odpovedale trškim pravicam. V velikem požaru 19. decembra 1779 so Ruše skoraj v celoti pogorele.

Avgusta 1909 sta na travniku pri Rušah z balonom z imenom Salzburg pristala nadvojvodi Jožef Ferdinand in Peter Ferdinand, brat in bratranec cesarja Franca Jožefa, ki sta vzletela v Celovcu. O tem prvem dokumentiranem pristanku balona s posadko na tleh Slovenije je 12. avgusta 1909 poročal mariborski Marburger Zeitung.

Ob atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in začetku prve svetovne vojne je v Rušah ravno potekal veliki zlet sokolskega gibanja in številne narodnoprebudne slovesnosti.

V letih fašistične okupacije med drugo svetovno vojno je bila med prvimi na slovenskem formirana Ruška partizanska četa, ki se pozneje vključila v legendarni Pohorski bataljon. Ta je junaško padel 8. januarja 1943 pri Osankarici na Pohorju. Tudi sicer so Ruše veliko prispevale v narodnoosvobodilnem boju, o čemer priča impozanten spomenik žrtvam druge svetovne vojne v centru naselja, kje so hranjeni posmrtni ostanki 114 borcev za svobodo.